Tako kot od mnogih drugih iz področja Slovenije je bil moj prvi stik z avtom “fičo”. V njem so me pripeljali iz porodnišnice, kasneje smo z takšnim avtom vsi štirje hodili na morje, vanj pa stlačili vse potrebno za en teden, vključno z hrano. O lupinicah in avtosedežih se takrat še niso prav velik pogovarjali, kaj šele o galeriji selfijev namesto poročnih fotografij.
Zato toliko bolj razumem ženinovo dolgoletno strast do teh avtomobilov. In čeprav “fičoti” po nekaterih kriterijih niso najboljši za vožnjo oziroma sta zaradi njegove “velikosti” ženin in nevesta obsojena, da vozita sama, pa so odličen element za poročno fotografiranje. Sicer kot fotograf za poroko večkrat pravim, da avti niso nujni za lepe poročne fotografije, a nam ljubi elementi nas sproščajo, mariskaterega ljubitelja avtov (ženina) pa tudi zmotivirajo, da je za dobre poročne fotografije pripravljen pozirati kakšno minuto dlje.
