3) Če vaše družice niso navdušene nad nošenjem enakih oblek, jim povejte, da vam s tem pomagajo pri zakonski sreči. Ta tradicija izvira še iz rimskih časov, ko so ljudje verjeli, da bodo med svati pomešani tudi zli duhovi, ki bodo (kako neotesano!) poskušali uročiti ženina in nevesto. Od družic so zahtevali, da se identično oblečejo, da bi zmedli zle duhove in tako zagotovili srečno poroko.
4) Ker je bila vera v zle duhove precej trdovratna, je vplivala tudi na to, da so neveste tradicionalno nosile tančico, saj jih je po mnenju starih Grkov in Rimljanov obvarovala pred njimi.
10 presenetljivih dejstev o poročnih običajih
7) Kakšno vlogo pa ima podvezica? Metanje podvezice je na porokah postalo priljubljeno v 16. stoletju. Izvorno je bilo povezano z idejo konzumacije poroke, torej kot nekakšno potrdilo, da je nevesta izgubila nedolžnost. Ženin z metanjem podvezice odvrže tudi samsko življenje ter prevzema zakonske obveze in radosti. Katerikoli kos nevestinega oblačila pa naj bi po tradicionalnem prepričanju prinašal tudi srečo, zato se za podvezico tudi dandanes moški del svatov z veseljem meče. Pa četudi to pomeni, da bo tisti, ki jo ulovi, naslednji pred oltarjem.
8) Običaj, da naj bi nevesta nosila nekaj starega, nekaj novega, nekaj sposojenega in nekaj modrega, nosi simboliko kontinuitete (staro), optimizma v prihodnosti (novo), sposojene sreče (sposojeno) ter čistosti, ljubezni in zvestobe (modro).
9) Zgodovina poročne torte pa nas spet popelje v čase starega Rima, ko so med poročnim obredom nad glavo neveste prelomili štruco posebnega poročnega kruha. To je simboliziralo prelom nevestine deviškosti in njeno predajo novemu poglavarju družine – možu. Sprva so verjeli naj bi poročne torte prinašale srečo zakoncema, še posebno plodnost, čistost in lojalnost.
Ko danes mladoporočenca torto režeta skupaj, simbolično opravljata prvo skupno dejanje na njuni povezani življenjski poti. Ko drug drugega hranita s torto, pa sporočata, da želita skrbeti drug za drugega. Po starem prepričanju torta, ki jo svatom ponudita mladoporočenca, prinaša srečo – kdo bi se ji potemtakem odrekel?
10) Izraz medeni tedni naj bi bil nordijskega poganskega izvora, pomenil pa naj bi nekaj podobnega kot danes – umik mladoporočencev od sveta, le da je par nekoč svoje veselje med tedni umika potenciral z medenim vinom. To naj bi prinašalo srečo, kar pravzaprav pomeni številno potomstvo, saj naj bi delovalo kot afrodiziak.